Kovaški šmaren je tradicionalno praznovanje, ki nadaljuje kroparsko železarsko izročilo in tako pomembno prispeva k ohranjanju zgodovinske in etnološke dediščine. Svoje korenine ima to praznovanje v letu 1705, ko je sedem fantičev v gozdu tik nad Kropo našlo sliko sv. Marije, kroparske Matere Božje. Številni čudežni dogodki povezani s čudodelno podobico, so Kroparjem narekovali gradnjo nove cerkve. Datum posvetitve cerkve »Pri Kapelici«, 2. julij, so poimenovali Kovaški šmaren - praznik vseh Kroparjev. Dan oddiha za kovače in kovačice, rudarje in oglarje, kakor tudi za fužinarje od vsakodnevnega trdega kovaškega dela. V jutranjih urah so najprej opravili službo božjo, nato pa so se poveselili z izleti v naravo, z druženjem in zabavo.

V današnji dobi je praznovanje Kovaškega šmarna najpomembnejša kroparska prireditev, katere glavni namen je prikaz kovaškega vsakdana Krope. Kraja, ki je s svojevrstnimi običaji, navadami in govorom v svoji večstoletni zgodovini z ognjem in železom oblikoval svojevrstno komuno, katero lahko s ponosom imenujemo zibelka kovaštva. Poleg tega pa je Kovaški šmaren priložnost, da se ob športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah zberejo Kroparji, tako iz domačega kraja, kot tisti, ki živijo drugje.