UMETNOKOVAŠKA OBRT IN TRGOVINA, KROPA, D.O.O.

UMETNOKOVAŠKA OBRT IN TRGOVINA,
KROPA, D.O.O.

+386 4 5337 300

info@uko.si

home home
sl en
 
 
 

Spletne strani prenavljamo

Spoštovani!

Opravičujemo se za motnje v delovanju spletne strani. V delu je prenova spletne strani.

Stare strani so dosegljive na spodnjem naslovu:

Naše stare spletne strani

UKO KROPA UMETNOST KOVANJA S TRADICIJO

Ko je bila leta 1953 Kropa, kot prvi kraj v Sloveniji zaščitena kot spomenik narodne dediščine, so se pomena tega dejanja zavedali predvsem tisti pravi Kroparji, ki jih je povojna komunistična oblast izobčila. Toda samo njim gre zasluga, da se je dediščina železarstva – fužinarstva in kovaštva, ki je v ognju in železu skozi stoletja v ozki grapi pod Jelovico, »izkovali« svojevrstni družbeni in socialni odnosi, katerim je čar dajala posebna govorica, navade in običaji v zakonske okvire.

Torej dediščino, katero nam naključne arheološke najdbe (keltski novci, ostanki rimskega vodovoda) po geografski in zgodovinski plati po vsej verjetnosti umeščajo v krog znamenitega antičnega železarstva – »noriškega« železa. O nadaljevanju železarstva na kroparskem ozemlju nam nadalje pričajo različni arheološki in zgodovinski viri, dokončno pa, ponovno naključna najdba »Slovenske peči« iz časa XIII-XIV. stoletja, najstarejše talilne peči te vrste v Evropi. Stoletje kasneje so kroparski železarji nižje ob hudourniškem potoku postavili novo železarno-fužino in po njej se je kraj nekaj časa imenoval tudi »Alte hammer« (Staro kladivo). Z današnjim imenom se Kropa, v različnih izpeljavah (Kropp, Croppa) v zgodovinskih virih prične omenjati v XV. stoletju, v tistem stoletju, ko so med drugim naši predniki leta 1481 na mestu stare lesene cerkve postavili novo, zidano in jo posvetili sv. Lenartu, zavetniku Krope. Kraju, kateremu je leta 1550 cesar Ferdinand I. zaradi zaslug in pomembnosti podelil poseben rudarski red. Z njim je Kropa postala samostojna komuna, ki jo vodi in upravlja fužinski sodnik. Od XVII. stoletja daje beležimo »zlato dobo« kroparskega kovaštva. Več kot 130 različnih vrst in velikosti žebljev je sloves Krope poneslo po deželah ob Sredozemskem morju. Kroparski fužinarji in kovači so z rudarjenjem, oglarstvom, fužinarstvom in kovanjem žebljev ter tovorništvom in prodajo le teh vzpon in rast svojega kraja. Širitev obzorij, svetovljanstvo, selitve Kroparjev v tuje kraje in obratno, naseljevanje mojstrov iz drugih dežel je bogatilo kroparsko »kovačijo«. In če so žeblji v tej »kovačiji« zagotavljali obstoj, je bilo umetniško izražanje v železu ohranjeno za lastni kraj.

Železna polkna in vrata, kljuke in mreže so že v tedanji dobi krasile kroparske hiše. To izročilo, prvih neznanih in neimenovanih umetniških kovačev, je še posebno od konca XIX. stoletja, ko je razvoj dokončno pokopal klasično fužinarstvo, vse do današnjih dni ohranilo žlahtno izražanje v železu. Ko je leta 1894 ustanovljena žebljarska Zadruga zaustavila propadanje Krope, je hkrati postavila tudi temelje načrtnemu delu na področju umetniškega kovaštva. Izobraževanje v tujini in doma je v naslednjih desetletjih povzdignilo kroparsko »kovačijo« na zavidljivo raven še posebno z deli velikega mojstra kladiva in peresa Joža Bertonclja. Leta 1956 se je oddelek umetniškega kovaštva bivše Zadruge, kasnejšega Plamena, preoblikoval v samostojno podjetje, UKO Kropa.

UKO, Kropa, d.o.o., danes združuje ohranjanje in nadaljevanje izročila, hkrati pa v novo tisočletje stopa z vizijo umetniškega kovaštva, ki temelji na sodelovanju med oblikovalci in umetniki ter umetniškimi kovači. Vizija, ki stremi k preseganju arhaičnih oblik kovaškega izražanja in odpira nove perspektive …

 

Ne spreglejte ...



RSS channel Aktualne novice in obvestila



Mogoče Vas zanima tudi ...




 

 

UKO Kropa umetnostno umetno ročno kovaštvo kovanje tradicija kovanja

kovaštvo kropa umetnostno kovaštvo umetno kovaštvo ročno kovaštvo ročno kovanje kovanje tradicija kovanja balkonske ograje vrtne ograje okenske mreže javna razsvetljava svetila lestenci luči darilni program svečniki kaminske garniture kovani izdelki